Omemba: Ivana Djilas

»Menim, da ni nujno, da je angažiranost glasna in zelo vidna, ker imamo različne sposobnosti in različne izzive v življenju in ne moremo vsi enako dajati v določenem trenutku.«

»Sledim vodilu, da kadar koli lahko narediš nekaj za to, da bo svet boljši ali pa da bo nekomu bolje, si dolžen to storiti.«

»Ni treba, da je vedno javno, ni treba, da je vedno na cesti.«

»Da, danes imam prvič v življenju službo in prvič v življenju imam pisalno mizo in stol v neki pisarni.«

»Seveda družbeno odgovorna podjetja so prisotna tudi v sferi kulture, ampak resne, profesionalne kulturne institucije ne morejo preživeti zgolj od naključnih, dobrodelnih prispevkov.«

»Kljub temu, da že 25 let, odkar sem v Sloveniji, poslušam razprave o tem, ali je obstoječi model najboljši način upravljanja kulturnih ustanov, sem zelo srečna, da imamo še vedno institucije, ki jih financirajo mestne skupnosti in država.«

»Da, danes imam prvič v življenju službo in prvič v življenju imam pisalno mizo in stol v neki pisarni. Ne znam vam opisati občutkov ob tem.«

»Da, simbolno je to, da ni več drevesa, edina stvar, ki se vidi navzven pri prenovi Drame.«

»Propadajoča stavba je slabo dejstvo za mesto in za slovensko državo, saj gre vendarle za osrednje gledališče.«

»Morda vas plaši tudi misel na to, da izgubljate del osebne svobode in avtonomije?«

»To je zanimivo vprašanje. Takrat sem to doživela po eni strani kot osebno zavrnitev, bilo je boleče tudi, ker so se o meni širile različne neresnice.«

»Trdno verjamem v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas.«

»Moj pogled na angažiranost je malce širši in si pod tem pojmom ne predstavljam zgolj uličnih demonstracij.«

»Dušan Jovanović me je prepričal v to, sprehajala sva se v Trnovem ob Ljubljanici in me je vprašal, kako nameravam nadaljevati življenje.«

»Zanimivo je, da sem delala državne proslave, osrednjo Prešernovo proslavo vsakič, ko smo imeli desno vlado.«

»Sledim vodilu, da kadarkoli lahko narediš nekaj za to, da bo svet boljši ali pa da bo nekomu bolje, si dolžen to storiti.«

»Po dolgih letih in veliko vloženega truda v to okolje nočem biti več tujka.«

»Dom je pač tam, kjer vlagaš svojo energijo in spreminjaš stvari.«

»Zame je to Slovenija po igri okoliščin.«

»Razhajanja v viziji med njo in delom kolektiva so postala prevelika za tvorno načrtovanje skupne prihodnosti.«

»Multimedijska predstava, ki inovativno uporablja beat box, loop machine, projekcije, ples in nenehno gibljivo kocko, je ustvarila ganljivo in vznemirljivo upodobitev izkušenj moškega, ki je daleč od vojne razdejane domovine. Knjiga mojih življenj si zasluži posebno omembo.«

»Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, če si prav naredil, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj.«

»Upam, da bom še naprej delovala v tej smeri, da bo moje delo še naprej puščalo sled.«

»Danes je umetnost bolj potrebna kot kadarkoli.«

»Gledališče je prostor žive prisotnosti, kjer se živ človek sreča z živim človekom.«

»Častitljiva okrogla obletnica pomeni veliko več kot zgolj festivalski jubilej.«

»izseljenska izkušnja ameriško-bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona, ki jo opisuje v avtobiografskih esejih, zbranih v knjigi Knjiga mojih življenj, ima morda srečen konec, a to o njej ne pove veliko.«

»Ena teh, ki se prepoznavajo v Hemonovi zgodbi, je tudi Ivana Djilas, zato je predstava Knjiga mojih življenj tudi osebna izpoved režiserke, ki s pomočjo pisateljevih izseljenskih zgodb pripoveduje svojo.«

»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi.«

»Vem, kako je, ko se sprašuješ, ali si naredil prav, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta.«